V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprasanja. Resitev je zmeraj crka, ki se izpise v krizanki. Naslednja naloga je resiti gesla v tej skrivnostni krizanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zakljucijo krog, ce prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljsi tekmovalec izbere nakljucnih 5 crk, ki se izpisejo v cisto novi krizanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Ce mu uspe krizanko resiti v celoti, pa se nagrada poveca in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite ucinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih cez dan zbrali dopisniki in posebni porocevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji urednistev notranjepoliticnih in gospodarskih, zunanjepoliticnih, sportnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejse dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na cloveskih zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podezelja in mest. Se posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v cisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejsim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Drzavna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v sportni dvorani Osnovne sole Mirana Jarca v Crnomlju. Scenarist in reziser prireditve Tomaz Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava clana zavezniske misije v Beli krajini, ameriskega castnika Georgea Wuchinicha: 'Narod, ki se enako odlocno kot s pusko bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.' V Crnomlju je bilo namrec ustanovljeno Slovensko narodno gledalisce, v katerem so uprizarjali stevilna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Resevanje zavezniskih pilotov iz sovraznikovih rok in zavezniska pomoc partizanom prek letalisc v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifasisticne koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzocnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniskemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Crnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragicni uvodni tocki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih politicnih odlocitev za oblikovanje drzave v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlicne glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udelezencev boja upodablja prelomne case ter nas s svojo vero v boljsi in lepsi svet nagovarja tudi v tezavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Drzavnega sveta Marko Lotric.
V vsaki oddaji so predstavljene kulinaricne posebnosti dolocene regije. Kuharji, ki tam zivijo, pricarajo jedi na krozniku in razlozijo, kaj je v njih posebnega.
Tokrat bomo v nogometnem magazinu Pot na EP 2024 spoznali romunsko reprezentanco in Raduja Dragusina. Sprehodili se bomo po Münchnu, ki bo poleti gostil sest tekem evropskega prvenstva. Z nami bo tudi svicarski vratar Yann Sommer.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveze vecerne novice ter analize najpomembnejsih dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprasajo voditelji oddaje ali pa se soocijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si nasi gledalci lahko ustvarijo cim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa se kratek pregled dnevnih svetovnih in domacih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslisali cez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vkljuceni dopisniki doma in v tujini.
Pregled sportnih dogodkov bodo sodelavci sportnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejsimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o zivljenju Jezusa Kristusa, kakor ga je zacrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo zivljenjsko pot spremlja od rojstva do krizanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v casu rimske okupacije Galileje. V odraslosti zacne javno delovati, okrog sebe zbere skupino ucencev, ozdravlja bolnike in dela cudeze ter gradi cerkev, ki ima posluh za tezave navadnih ljudi. Toda z razglasanjem, da je bozji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovrastvo premozne judovske duhovscine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na krizanje. Jezus na krizu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s cudezem dokaze, da je bozji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljsih filmov vseh casov. Verjetno gre res za enega najboljsih filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi cinicnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natancno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realisticnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetnicenosti vecine biblijskih spektaklov, priblizal pa se je humanisticnemu znacaju Jezusovega dela, kot o njem pise Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oci in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisocletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji.
Cast
Enrique Irazoqui, Susanna Pasolini, Margherita Caruso, Marcello Morante, Mario Socrate, Settimio Di Porto, Alfonso Gatto
Regia
Pier Paolo Pasolini
Sceneggiatura
Pier Paolo Pasolini
Scheda
Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljsih filmov vseh casov. Verjetno gre res za najboljsi filmski prikaz svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini marksist, ki je bil zaradi domnevno blasfemicnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natancno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realisticnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetnicenosti vecine biblijskih spektaklov. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oci in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisocletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji porocajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na tezave s katerimi se soocajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, sportno in druzbeno zivljenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vkljucene tudi novice iz maticne domovine.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveze vecerne novice ter analize najpomembnejsih dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprasajo voditelji oddaje ali pa se soocijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si nasi gledalci lahko ustvarijo cim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa se kratek pregled dnevnih svetovnih in domacih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslisali cez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vkljuceni dopisniki doma in v tujini.
Pregled sportnih dogodkov bodo sodelavci sportnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejsimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kakadudu, Bozicek prinese toliko daril, kot si jih zasluzis. Ne glede na to, koliko tecnaris in kricis, da si glavni. Pepe za vse tri dobre moze pripravi presenecenje in v resnici je glavni on. Ampak v Malem pristanu, na Ptuju pa je glavni nekdo drug . Te zanima, kdo? To izves v naslednji oddaji. Navihano praznicna bo!
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Poblize si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, ce si ga podajajo.
Medvedji brlog napadejo mravlje. Cofek jim z veseljem ponudi svojo hiso, svojega kruha z medom pa ne. Cas je, da Cofek vsiljivim malim bitjem poisce sanjsko hiso.
Cast
Dawn Ford, Ryan S. Hill, Marcel Jeannin, Roman Pesino, Layla Tuy-Sok
Misi se pripravljajo na svoj letni ples, na katerega je prvikrat povabljena tudi Celestinca. Ernest je navdusen, drugi medvedi pa ne, ker jim misja slavja niso prav nic vsec ...
Sarah je stara sest let. Skupaj z mamo, ocetom in starejsim bratom zivi na Nizozemskem, v blizini Waddenovega morja, ki velja za zavarovan ekosistem. Oce bo Sarah in njenega brata odpeljal na zabavno dogodivscino in ju poducil, kako se hodi po blatu. Na poti do morja bodo videli rake in raziskovali uzitne morske rastline.
Jan rad pomaga babici in dedku na kmetiji. Zakaj ima rad zivali, katera so njegova najljubsa opravila in kako pomolsti kravo. Vse to v kvizu Spoznaj Jana! Lovro, Bor in kolobarniki imajo ze pripravljena zabavna vprasanja.
Cast
Lovro Finzgar, Maja Kunsic, Iztok Luzar, Sara Luzovec, Lana Bucevec
Zakaj nad Zofko ne svetijo luci? Zakaj sesalec ne sesa in pralni stroj ne pere? Ada se znajde po svoje, Nejko pa je cisto zmeden. Najraje bi hisna opravila prestavil na kaksen drug dan. Vsi odgovori se skrivajo v besedi na crko E .
Izgubil se je papagaj Koki in najditelja caka denarna nagrada. Prava priloznost za Firbcologe, ki se vedno ne vedo, kje bodo nasli denar za visjo najemnino! Ustanovili bodo detektivsko agencijo in zasluzek bo prisel kar sam od sebe, brez dvoma. Hugo in Tisa na terenu izvesta veliko o papigah, Matija in Simon bosta tezavo razvozlala na terenu o vozlih, Nola in Pika pa gojita orhideje. Medtem v stanovanju odkrijejo se nekaj zanimivega – kdo je pravzaprav skrivnostni novi lastnik, Mark Mercina.
Teodozija, Henry, Will in princesa Safija se znajdejo ujeti v kleti stanovanja, kjer naj bi zivel vlomilec v Throckmortonov dvorec. Prestraseni so. Z njimi je tudi kaca, v katero se je spremenil vlomilec. Jim bo uspelo priti iz kleti?
Cast
Eloise Little, Anthony J. Abraham, Nana Agyeman-Bediako, Yasmina El-Abd, Frankie Minchella, Rik Young, Elisa Doughty
V zadnji cetrtfinalni oddaji poskrbimo z nas planet, Rok pripravi glasbeno presenecenje, za napeto vzdusje vse do konca pa so zadolzeni Anika, Jernej in Klara iz OS Dobje (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OS Smarjeta (vijolicni). Med vprasanji obdelujejo polja, spoznavajo zastave, otoske drzave, vlecejo za konjski rep in najdejo vsiljivca. V labirintu ekspresno hitro dobijo posojilo in poskrbijo za proracun, v eksperimentu pa povzrocijo hrup. Za koga je odlocilno zadnje vprasanje in kdo hitreje prelaga loncke, Eva, Mihael in Nina iz OS Ziri ali Rok, Leja in Vid iz OS Stranje, odkrijete v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in vescine sedmosolcev, osmosolcev in devetosolcev. Dvaintrideset tekmovalnih sol iz osmih razlicnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediscine, sporta, druzbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, cloveskega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri loncki pa svoje spretnosti preizkusijo se druge trojke osnovnosolcev od petega razreda naprej.
Infodrom je informativna oddaja za otroke in mlade. Vsak petek se bomo ozrli po iztekajocem se tednu in nasim gledalcem predstavili najpomembnejse dogodke.
Kri bo tema nove epizode Osvezilne fronte. Brez krvi ne moremo ziveti, a je vcasih misel nanjo tudi malo neprijetna. Voditelj Rok je na terenu ugotavljal, kako poteka krvodajalstvo, v Epskem filmu so se lotili forenzicnih serij, pestro bo tudi pri druzini Novak, maskerka Katja pa bo pokazala, kako narediti rano. In tudi vampirji ne bodo manjkali v tokratni epizodi.
Ljudje po svetu zavrzemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je vec kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo bioloske odpadke iz gospodinjstev in vrtne bioloske odpadke iz 21 okoliskih obcin. Iz 30.000 ton bioloskih odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprecno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo zuzelk, te pa za zivalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake kolicine beljakovin potrebujejo cricki sestkrat manj krme kot govedo, stirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prasici in piscanci. V prihodnosti bi lahko zuzelke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Uzitnih naj bi bilo vec kot 2000 zuzelk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenasajo bolezni in niso invazivne.
V oddaji spremljamo dogodke v manjsih verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogocajo gledalcem sirse razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih.
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojcevski ze vrsto let zivi v Celju. Po koncani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski studij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko zilico. Nastopa z najvecjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaskega umetniskega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in ucinkovito seznanite z vsemi najpomembnejsimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajsI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, azurnosti in jedrnatosti.
