Zaradi pomanjkanja dokazov policija Simona ne bo kazensko preganjala, vseeno pa to ni zadosten razlog, da bi se otroka v kratkem vrnila domov. Mali Theo silno pogresa starse in na rojstni dan zbezi domov. Simon in Dea sta presenecena in neizmerno vesela Theove vrnitve. Druzinsko praznovanje je skaljeno, ko se na vratih prikaze socialni delavec Lars. Holly se zblizuje z Jonathanom, umetnisko navdahnjenim posvojencem rejnikov.
Narodni muzej Slovenije je najstarejsa neprekinjeno delujoca muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine. Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno koncno podobo. Ob ustanovitvi takratnega Dezelnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repezic, zupan Hradecki ter skofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V cast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri nacrtih in notranji opremi so sodelovali domaci umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopniscu sta Janez in Jurij Subic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediscino tisocletij. Prvotni muzej se je pozneje razdelil na vec institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima se danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil se danasnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja. Film izpostavlja najpomembnejse muzealije, kot so neandertalska piscal, koliscarske najdbe, nakit stiske kneginje, situla iz Vac, mumija, kip Emonca, rimski meci iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Presernova zapuscina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, cemu so sluzili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umesceni v casu drugace, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta nacin je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov. Scenarist in reziser filma je Amir Muratovic, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montazer Zlatjan Cuckov, avtor in izvajalec glasbe Bostjan Gombac.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveze vecerne novice ter analize najpomembnejsih dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprasajo voditelji oddaje ali pa se soocijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si nasi gledalci lahko ustvarijo cim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa se kratek pregled dnevnih svetovnih in domacih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslisali cez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vkljuceni dopisniki doma in v tujini.
Pregled sportnih dogodkov bodo sodelavci sportnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejsimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Ivan Bevk iz Idrije je bil rojen leta 1920 v kmecki druzini v vasi Ceplez v hribih nad Cerknim. Med obema vojnama je bila Primorska z rapalsko mejo odrezana od maticne domovine, postala je del fasisticne Italije. Otroci so hodili v italijanske sole, fantje so morali v italijansko vojsko, vse mocnejse je postajalo raznarodovanje Slovencev. Ze kmalu po zacetku vojne so se v Ceplezu, v bliznji Planini in drugih krajih zacele oblikovati trojke Osvobodilne fronte in prvi fantje so ze pred kapitulacijo Italije odhajali v partizane. Februarja 1943 je v partizane, odsel tudi Ivan Bevk. Boril se je v Juznoprimorskem odredu, v Vojkovi in Gregorcicevi brigadi, bil je obvescevalec v stabu XXXI. divizije. Med mnogimi akcijami se je udelezil pohoda v Benesko Slovenijo leta 1943 ter prenosa ranjencev iz bolnic Franja in Pavla na partizansko letalisce Nadlesk leta 1944. Po vojni in oficirski soli je bil do leta 1955 oficir v JLA, potem pa je do upokojitve sluzboval na odseku za ljudsko obrambo idrijske obcine. Ivan Bevk vse zivljenje zivi z naravo in njegovo nacelo je: clovek je rojen, da dela in hodi. Se danes, ko je v 102. letu, je telesno cil in miselno svez, njegovi spomini na preziveto viharno preteklo stoletje pa so zivi in zanimivi.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji porocajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na tezave s katerimi se soocajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, sportno in druzbeno zivljenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vkljucene tudi novice iz maticne domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite ucinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih cez dan zbrali dopisniki in posebni porocevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji urednistev notranjepoliticnih in gospodarskih, zunanjepoliticnih, sportnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejse dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na cloveskih zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podezelja in mest. Se posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v cisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejsim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vkljuceni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveze vecerne novice ter analize najpomembnejsih dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprasajo voditelji oddaje ali pa se soocijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si nasi gledalci lahko ustvarijo cim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa se kratek pregled dnevnih svetovnih in domacih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslisali cez dan.
Ana Tavcar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Cas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psiholoskim temam in modnim trendom.
Jutranja porocila so prva televizijska porocila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejsim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisnisko mrezo po svetu in vsej Sloveniji.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobrazevalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo zeljam gledalcev vseh starostnih skupin. V vecurnem zivem in dinamicnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v zivo z razlicnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega zivljenja ljudi, in ponujamo najrazlicnejse vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domace lekarne do predstavljanj osupljivih zivljenjskih usod, vrtickarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s cimer v zivi program vnasamo se vec lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upostevajoc delez televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestiznejsih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljso zabavno TV-oddajo.
Jutranja porocila so prva televizijska porocila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejsim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisnisko mrezo po svetu in vsej Sloveniji.
Sibila je drugacna in novi sosolci je ne sprejmejo. Nehote se znajde sredi vznemirljive pustolovscine, kjer ji srecanje z divjim levom vlije samozavest, da se nauci rjoveti. Najde tudi pravega prijatelja in ugotovi, da sta skupaj mocnejsa.
Zoki neprestano sanjari o Lidiji. Rad bi ji povedal, da mu je vsec, vendar si ne upa. Doma opazijo njegovo zasanjanost, zato se oce pogovori z njim in mu zaupa podobne izkusnje iz svojega otrostva. Tudi babica Zokiju pripoveduje o zacetkih naklonjenosti med njo in dedkom. Boki pa prijateljema predlaga, naj vsak povabi Lidijo na zmenek, da bodo videli, koga bo izbrala .
Episode number
5
Cast
Matej Nastevski, Mateo Matoski, Matej Zimbakov, Anastasija Anevska, Sasko Kocev, Daniela Ivanoska, Sabina Ajrula
Zokija zanima vse, kar je povezano z vesoljem, se najbolj pa ga vznemirja vprasanje, ali v vesolju poleg nas zivijo tudi druga bitja. Zelo si zeli, da bi postal astronavt in se odpravil v vesolje. Ker pa so preizkusi za astronavte zelo tezki, se zacne pridno uciti. Ko Zoki pri matematiki dobi odlicno oceno, ga oce za nagrado pelje v planetarij. Tam mu ocetov stari prijatelj razodene se marsikatero skrivnost o vesolju .
Episode number
6
Cast
Matej Nastevski, Mateo Matoski, Matej Zimbakov, Sasko Kocev, Daniela Ivanoska, Igor Angelov, Sabina Ajrula
Albiona se pelje na kmetijo in med voznjo po nesreci povozi kroglo z nezemljanom. Ko prispe do gospoda Leopolda, od presenecenja omedli, ko zagleda slona. Otroci jo prosijo, naj pomaga nezemljanu. Ugotovijo, da ga bo treba zamrzniti. Hewesova se med tem posveca kombajnu.
Episode number
5
Cast
Kamaia Fairburn, Cale Ferrin, Neil Crone, Nicola Correia-Damude, Ayesha Mansur Gonsalves, Carlos Gonzalez-Vio, Michela Luci
Otroci najdejo stiri krogle s pomanjsanimi zivalmi. Iscejo tudi sabljezobega tigra, ki je usel iz krogle. Zival je nekje v gozdu in morajo jo najti, se preden jo izsledi policija. Agentka Hewesova iz vladnega laboratorija v pokvarjenem kombajnu sredi njive najde kos kovine nezemeljskega izvora.
Episode number
6
Cast
Kamaia Fairburn, Cale Ferrin, Neil Crone, Oyin Oladejo, Sonia Dhillon Tully, Ayesha Mansur Gonsalves, Carlos Gonzalez-Vio
Misek Lenivsek nima nic in ima hkrati vse. Ni mu do obicajnega zivljenja, v katerem se veliko dela. Raje se potepa po svetu s kitaro in pesmijo ter tisto, kar potrebuje, poisce pri prijateljih. Teh je v gozdu Hokipoki veliko, sem in tja pa jim ponagaja zviti in nekoliko crnogledi lisjak Zmikavt. Miskam povzroca skrbi, saj je mesojedec. Gozdne zivalce se zelijo dogovoriti za pravila, ki bi vsem omogocila zivljenje v miru: vse zivali naj bodo prijateljice, nihce ne sme jesti zivih bitij, kdor je len in si ne najde hrane sam, je ne sme vzeti drugemu. Zmikavta zelo skrbi, kaj bo odslej jedel. Misek Polde pa pravi: samo ce drzimo skupaj in smo prijatelji, si lahko tudi pomagamo. Animirani muzikal je narejen po norveski knjizevni klasiki in izdelan v tehniki lutkovne stop-motion animacije. Spominja na znamenito risanko Zverinice iz Rezije.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprasanja. Resitev je zmeraj crka, ki se izpise v krizanki. Naslednja naloga je resiti gesla v tej skrivnostni krizanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zakljucijo krog, ce prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljsi tekmovalec izbere nakljucnih 5 crk, ki se izpisejo v cisto novi krizanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Ce mu uspe krizanko resiti v celoti, pa se nagrada poveca in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in ucinkovito seznanite z vsemi najpomembnejsimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajsI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, azurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih sportnih porocilih vas bomo seznanili z najpomembnejsimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejsnji vecer ter napovedali dogodke v tekocem dnevu.
Italijanski otok Sicilija ima bogato kulturno dediscino, na kar pogosto pozabljamo. Arheologinja Simonetta David, ki zivi v Palermu, nas bo ob izkopaninah popeljala skozi preteklost. Odpravili se bomo tudi v dezelo Marke, ki lezi v srednji Italiji. Zaradi ugodnih podnebnih razmer je tam odlicno okolje za pridelovanje vina in okrasnih rastlin. S tem se ukvarjajo tudi v podjetju bratov Santori.
V oddaji Osmi dan raziskujemo politiko stanovanjske gradnje v Sloveniji v zadnjih 100 letih, kajti vprasanje dostopnosti stanovanj je eno najaktualnejsih zadnje case. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so namrec pripravili razstavo Iscem stanovanje – Sto let organizirane stanovanjske gradnje. Predstavljamo Nobelovega nagrajenca za literaturo, na tanzanijskem otoku Zanzibar rojenega Abdulrazaka Gurno, ki sicer ze od mladosti zivi v Zdruzenem kraljestvu in pise v anglescini. Zanj so med drugim zapisali, da 'brezkompromisno in socutno obravnava posledice kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami'. Obiskali smo novi muzej v Riminiju, posvecen velikanu italijanskega filma Federicu Felliniju. V studiu se nam bo pridruzil grski reziser Christos Nikou, avtor filma Sadezi pozabe, ki je bil med drugim nagrajenec lanskega Liffa. Na Koroskem pa nam je atelje in svoja dela razkazala slikarka Barbara Drev.
Oddaja 'Rojaki' je most med domovino in Slovenci, ki zivijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in stevilne druge oblike izrazanja ohranjajo zivo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo zivi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turisticnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo nas skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezicnega obmocja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana podrocja so narodnostna kultura, izobrazevanje, ohranjanje izrocila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Solska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se ., ob petkih pa rubriki Nasa dediscina in Med nami zivijo. A Hidak címu magazinmusorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományorzés területe, a gazdaság, mezogazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következo rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magveto, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk.. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományorzo.
Po uspesnih predtekmovanjih smo se zapodili v nekoliko prenovljeno in obogatena sezono Malih sivih celic, ki letos slavi 27 let. Oddajo poleg novih voditeljev Jusa in Roka slovesno otvorijo kar stiri sole. Dve se pomerita v kvizu, dve pa v novi spretnostni rubriki Hitri loncki. Ajda, Lana in Neza iz OS Vavta vas (rumene) ter Lara, Ema in Tilka iz OS Antona Ingolica Spodnja Polskava – podruznica Pragersko (vijolicne) v novi rubriki Napaka pa taka zgresijo proste strele, a se odlicno znajdejo med Rimljani. Tudi sodobna glasba jim gre v uho. In medtem, ko punce vijugajo skozi labirint, tekmovalci OS Franja Malgaja Sentjur (Manca, Vid, Nik) in Leskovec pri Krskem ( Matija, Lovro, Nejc) svojo motoriko preizkusajo z loncki. Komu uspe, v 1. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in vescine sedmosolcev, osmosolcev in devetosolcev. Dvaintrideset tekmovalnih sol iz osmih razlicnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediscine, sporta, druzbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, cloveskega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri loncki pa svoje spretnosti preizkusijo se druge trojke osnovnosolcev od petega razreda naprej.
Najkrajsa sportna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejsemu pregledu novic prejsnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Lipicanci, ena najstarejsih kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v nasi literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Crna zrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburzani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipicno slovenski in ali je res samo nas? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?
