search.ch

Spomini

Zora Konjajev, 3. del

Kategorie
Menschen
Produktionsland
SLO
Produktionsjahr
2018
Beschreibung
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub castitljivim letom (1921. je bila rojena) se vedno kriticna opazovalka druzbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkusenj v lastnem zivljenju. Rojena je bila v glasbeni druzini Stritarjev in ob zacetku druge svetovne vojne je kot studentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni moz, student in sportnik Cveto Mocnik, narodni heroj, je padel in tako je ze pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenckom, ki ga moz, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanizarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreci, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova porocila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim. Po koncanem studiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji. Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna dozivetja tudi poklon vrhunski drzi slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 studentov in studentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 studentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnisnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnisnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnisnicnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnisnice, v Kocevskem Rogu pa tudi porodnisnica, v kateri je, sredi gozdov, prislo na svet 54 novorojenckov. In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v casu, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.